Winckelmannova mojstrovina Zgodovina umetnosti starega veka je bila objavljena leta 1764. Kritiki so delo kmalu prepoznali kot veličasten prispevek k evropski literaturi in temeljno delo za nadaljnji razvoj umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Za najpomembnejši prispevek velja temeljit in luciden kronološki pristop, ki je vključeval tudi razvoj sloga. Avtor v delu obravnava tudi umetnost egiptovske civilizacije in Etruščanov ter sumarično še umetnostno ustvarjanje Perzijcev in Feničanov. Prav v tem delu se je prvič pojavila definicija umetnostnega ustvarjanja civilizacij kot živ organizem, ki raste, zori in propade.

Vključene so tudi številne pripovedi o nastajanju in ustvarjanju umetnosti in umetnin.