Praznina je lahko naša najsijajnejša učiteljica.

Ko se vsakodnevno zavedamo spokojne prostranosti našega sveta in našega življenja ter jo tudi cenimo, to ne pomeni, da se umikamo pred resničnostjo, ampak da iz vsega srca izrekamo dobrodošlico vsemu najbolj resničnemu in pomembnemu.

Iz knjige:

Praznina, o kateri govorimo kot o nečem skrivnostnem, je obenem globoka in enostavna. Na področju duhovnosti je praznina svojstvo, ki se pojavi, kadar nismo pretirano navezani na svoja prepričanja in pojmovanja, kadar ne jemljemo vsega dobesedno, ampak raje vidimo metafore in prispodobe, in kadar živimo enostavno, neobremenjeni z lastnino in prekomerno dejavnostjo. Lahko bi rekli, da v vsakdanjem življenju ustvarimo praznino, kadar pospravimo pisalno mizo, počistimo hišo, se znebimo navlake in razvijemo prefinjen občutek za lepoto.

Če premorete v sebi bogate prazne oaze, prostore za osvežitev in predah, verjetno znate bolje uživati v srečnem življenju. Kadar med potovanjem zagledate čudovito goro ali jezero, se znate ustaviti, si vzeti čas za brezdelje in opazovanje. Kadar vidite, da otrok potrebuje pozornost, znate odložiti tisto, kar ste počeli dotlej, in se mu posvetiti. Če potrebujete zgolj to, da sedete in se spočijete, vas ne bo mikalo, da bi se s privajeno hiperaktivnostjo izognili dobrodošlemu počitku.

Praznina je lahko globoko duhovno doživljanje ali pa svojstvo običajnega življenja. To dvoje je povezano med seboj, kajti že s tem, da enostavno preživimo prazno uro, lahko privabimo globoko duhovno spoznanje. Ko si želimo praznino v svojem življenju, je lahko Srčna sutra naš najpomembnejši pripomoček: vse je lahko prazno in zatorej odprto širnemu smislu. Celo praznina je lahko dovolj prazna, da seže v samo jedro vašega bivanja.