Zofi je vzela svoj mali nahrbtnik, pojedla olivo in skrbno spravila kozarec. Zableščalo se je in zapiskalo, naslednji hip pa je že sedela pod košatim drevesom. Bil je sončen dan v starodavni Grčiji. Prepoznala je obrise atenskih stavb. Spomnila se je dedkovih slik, ki jih je prinesel s svoje poti po Grčiji. Vedela je, da je v davni preteklosti, saj so bile stavbe še bleščeče nove, na dedkovih slikah pa so bile samo ruševine, ostanki davnih dni.