V kulturi, obsedeni z mladostjo, in odločeni, da se je treba za vsako ceno izogniti starosti, si ta knjiga drzne postaviti vprašanje, ki je bilo tako rekoč pozabljeno v dobi viagre in lepotnih operacij.

Kakšne koristi utegne prinesti sprejemanje naravnosti procesa staranja, namesto da se skušamo oklepati mladosti in njenih užitkov vse do groba?

Osho nas opomni na razliko med odraščanjem in staranjem.

Tako v naših odnosih z drugimi kot pri uresničevanju naših lastnih usod nas opominja na užitke, ki jih lahko prinese samo prava zrelost.

V knjigi očrta deset poglavitnih ciklov rasti v človeškem življenju, od sveta nase osredotočenega predšolskega otroka do razcveta modrosti in sočutja v starosti.

Osheva navihana humornost je rdeča nit te knjige, tako kot poglobljeno sočutje in razumevanje, da se pustimo nadvse hitro zamotiti in zanemarimo globlji pomen in poslanstvo življenj – torej razcvet naše lastne enkratnosti in zrelosti, prežet s sposobnostjo praznovanja in doživljanja veselja.