Rilke proti Novim fosilom je peta Zupanova esejistična knjiga. Če se je Zupan v zadnjem času v esejistiki vsaj na tematski ravni oddaljeval od svojih začetkov, predstavlja ta knjiga vrnitev k esejističnemu prvencu Svetloba znotraj pomaranče (1996); vrnitev k pisanju o književnosti. Glasbo in šport sta zamenjala poezija in proza. Vendar pa ostaja v zvezi z Zupanovim pisanjem tudi v knjigi Rilke proti Novim fosilom prisotna neka stalnica; obsesivna želja po izkopavanju preteklosti, pisanje, na katerega meče globoko in gosto senco znameniti Márquezov stavek, da je naše življenje tisto, česar se spominjamo, in ne tisto, kar smo doživeli.