Od legendarnega vstopa v pesniško areno s Pesmimi štirih je vseprisotnost Kovičeve poezije v slovenskem duhovnem prostoru le rasla. Zgolj peščici pesnikov je uspelo zabeležiti toliko verzov, ki bi se vtisnili v kolektivno zavest, ponarodeli in zmeraj znova navduševali bralce vseh generacij, kot prav Koviču. Morda poleg obvladovanja globoko etičnega sporočila pesmi temu botruje tudi stilska koherenca in disciplina verza. Kovič, eden največjih mojstrov klasične pesniške forme pri nas, je zmeraj vedel, kdaj je čas za molk in kdaj za petje. Vsako Kovičevo pesniško dejanje, vsak njegov korak, je tako skozi desetletja ohranjalo svežino novega, a obenem temeljnega pesniškega dejanja. Vse poti so, a nihče jih ni obhodil tako kot pesnik, čigar pesmi za odrasle dobivamo prvič zbrane v tej knjigi. Krona in odprt zaključek tega zbira je za knjigo novih, doslej še neobjavljenih pesmi in zvočni posnetek Kovičeve interpretacije lastnih pesmi, ki je knjigi priložen.